Silna energija organizatorjev nas je s pogledom od zgoraj seznanila o prehojeni poti, potem pa se je oko kamere z višav spustilo na pečarovski oder, kjer je pet najbolj zvestih udeležencev festivala prišlo odigrat svoje skeče. Iz pepela epidemije je pokukalo pet brstov, ki pomenijo življenje in obstoj. Kaj jih je ohranilo pri življenju? Beseda, ki je temelj gledališča. Narečna, živa, klena govorica, ki je srčika zvrsti tukajšnjih skečev.
Oddahnili smo si.
Gledališče vsakdanjosti, ki je za etablirano umetnost preveč nepomembno in posebno, se v najbolj živi obliki skečev vztrajno in neodjenljivo ohranja na podeželju. S tem pa omogoča pravico do besede temu okolju.
Epidemija je festival močno oklestila, ne more pa ga pokončati.
Rajko Stupar, univ.dipl.igralec
Splošna ocena
Organizatorjem Prefriganih zgrebašev prehod na virtualno omrežje povečuje težave, a zanje je prav to izziv za silnejša vlaganja naporov in energije. Ker letos sodeluje le pet skupin, kar je daleč pod povprečjem, se je toliko bolj aktivirala njihova dramska skupina z nizom povezanih skečev v pregled dosedanjega dela ob malem jubileju, 15 letnici festivala.
Ob ogledu skečev, ki so igrani na isti sceni, (soba, okno, dvoje vrat), kar so nekateri izkoristili, drugi ne, pomislimo, kako zelo so si skeči zato podobni. Snemano je pred prazno dvorano, ki odzvanja in zato je govor pri vseh na momente težje razumljiv in podobnost se še poveča. Prav zaradi teh dveh osnovnih elementov se izenačitev kvalitete skečev izraža preveč očitno, čemur sledi odločitev, da se letos ne podeli priznanje, oz. nagrada za najboljšo predstavo, zaradi malega števila nastopajočih pa tudi ne za najboljše stranske vloge.
Najboljše besedilo je BIZNIS, ki ga je napisala avtorica Julka Meckar. Skeč izpostavlja vso bedo in nemoč malega človeka na vasi, ki bi rad nekaj zaslužil, a mu zakonski predpisi to preprečujejo in onemogočajo. Skeč je dobra parodija na rigidnost državnih organov in služb, razgalja tudi njihovo nagnjenje do podkupnin in s tem koristoljubje, po drugi strani pa oddaljeno nerazumevanje ljudi na obrobju. To je tudi končna poanta zapleta.
Najboljša igralka in igralec sta Ivanka Muhvič in Jožef Čeh kot zakonski par v predstavi Zakonski vsakdan avtorice Ivanke Muhvič. Igralca sta v dialogu govorno izrazita in dinamična, kar je prvi pogoj za gledljivost predstave.
Najperspektivnejša mlada igralka je Maja Cigüt v skeču Karantena v Vučji Gomili. Maja je suverena, sproščena in zato prepričljiva igralka. Lani in tudi letos je igrala v sedečem položaju, v bodoče si jo želimo videti v kakšni mizanscensko bolj dinamični predstavi.