Prve omembe kraja Pečarovci so močno povezane z gradom Gorja Lendava in tamkajšnjo fevdalno posestjo, v katero je bil kraj tudi vključen.
V pisni obliki se kraj Pečarovci prvič omenja kot Pynchrouch v sporazumu o menjavi, sklenjenem leta 1364 med madžarskim kraljem Ludvikom I. Anžuvinskim in Nikolajem Kontom, slednjemu je kralj v zameno za gospostvo Gornja Lendava podaril grad Ilok skupaj s pripadajočim zemljiščem.
Naslednje leto (1365) se vas kot Pyhorouch , prav tako omenja v sklopu gornjelendavske posesti, ko je prišlo do ponovne menjave . Tega leta je namreč Kralj Ludvik I. Anžujski je gornjelendavsko gospostvo zamenjal za grad Ostry Kamen (Éleskő) in pripadajoče posestvo, ki je bilo v lasti družine Szécsi.
Prav gotovo je leta 1593 vas še spadala v okvir posesti Gornja Lendava, saj je omenjena v urbarju, datiranim z 31. decembra 1593, kjer je vas omenjena kot Pycherowc. V urbarju iz leta 1628, ki prav tako popisuje kraje gornjelendavske posesti, njademo zapis vasi kot Prőchorocz. Več kot stoletje kasneje, leta 1767 najdemo vas Pecsnarócz na seznamu vasi, katerih lastnica je bila vdova po grofu Leopoldu Nádasdyju. Tako je vas ostala vključena v veleposest Gornja Lendava vse do zemljiške odveze v sredini 19. stoletja, ki je prinesla konec srednjeveškim zemljiškim gospostvom.
Cerkvenoupravno je vas v srednjem in tudi novem veku spadala k martjanski župniji, tej so bili verniki tudi zavezani s plačevanjem dajatev. Vsak imetnik cele kmetije je bil obvezan plačati dajatev v višini 15 litrov vina. Iz zapisnika cerkvene vizitacije iz leta 1698 je razvidno, da je bila stara vaška cerkev posvečena mučencem sv. Fabijanu in Sebestijanu. Po protokolu iz leta 1756 pa je bila posvečena le svetemu Sebastijanu, mučencu. Župnija Pečarovci je bila ustanovljena leta 1796. Takrat so k novoustanovljeni župniji priključili vasi Bodonci, Prosečka vas, Poznanovci in Zenkovci, ki so prej spadale pod župnijo Gornja Lendava (Grad). Iz župnije Kančevci je bila priključena vas Dolina, vasi Dankovci, Mačkovci, Šalamenci, Vaneča in Moščanci pa so že pred ustanovitvijo spadale pod pečarovsko »podružnico«.
Iz arhivskega gradiva družine Batthýany je rrazvidno, da ob povečanih turških vpadih v 17. stoletju v Prekmurje, niti Pečarovci niso izostali njihovi nemilosti. Tako so leta 1640 turški konjeniki napadli vas Pečarovce. Pri tem so ugrabili 16 ljudi, tri pa so razsekali. Ob napadu je škodo utrpela tudi pečarovska cerkev. Turki so namreč porušili oltar, razbili vhodna vrata odnesli pa so tudi duhovnikovo obleko.
V 17. stoletju so se prebivalci Pečarovcev, tako kot ostalo gornje Prekmurje, spreobrnili k luteranski veroizpovedi. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 poroča, da je tega leta v Pečarovcih živelo 130 prebivalcev, vsi odrasli prebivalci, razen dveh, pa so bili pripadniki luteranske cerkve.
Okrog leta 1730 so se prebivalci Pečarovcev spreobrnili nazaj v katoliško veroizpoved. Cerkev , ki je bila lesena je bila v tem času že dodobra dotrajana, ni imela ne zakristije in ne kora, v bližini sta bila tudi dva lesena stolpa z zvonovi. Tudi prižnica je bila v slabem stanju, enako tudi župnišče, ki se je nahajalo v bližini. Na novo je bila cerkev pozidana leta 1824. Nova cerkev ni več pokrita s slamo, ampak z opeko, dobila je poleg glavnega še en stranski oltar. Ponovno večjo prenovo je doživela cerkev leta 1975, ko je bilo poleg župnišča in cerkve, obnovljeno tudi gospodarsko poslopje. Leta 1992 so obnovili notranjost cerkve, tudi slike akademskega slikarja Karla Jakoba, narejene 1939. Na fotografijah notranjosti cerkve je še viden originalen napis v latinščini, ki pa je bil v 80. in 90. letih odstranjen. Danes notranjost cerkve krasi napis v slovenskem jeziku.
Zaradi številnega prebivalstva, ki je bilo luteranske veroizpovedi, so se že v sredini 20. stoletja pojavile težnje, da bi številčna verska skupnost dobila lastno cerkev. Prvi resni koraki so se začeli leta 1970, ko so stekla pripravljalna dela. 16. maja 1971 pa je že bil položen temeljni kamen. 24. septembra 1972 pa je bila evangeličanska podružnična cerkev blagoslovljena. Leta 1979 so ob cerkvi zgradili še dom z dvorano.
Pečarovce, tako kot druge kraje Prekmurja je 1. svetovna vojna zalotila v času pospešene madžarizacije. Upravno je v sklopu murskosoboškega okraja, vas spadala pod Železno županija. Do konca 19. stoletja se je na zemljevidih pojavljala kot Pecsarócz in Pücsarocz. Leta 1810 so na štetju prebivalstva našteli 573 Pečarovčarjev, od tega jih je bilo le 7 pripadnikov madžarske narodnosti, 12 pa se jih je deklariralo za Nemce. Na naslednjem štetju je bilo pripadnikov madžarske narodnosti 11, Slovence posebej madžarske oblasti takrat niso štele, ampak so jih pripisali ostalim narodom, ki bi jih naj po tem štetju bilo 641. Glede na prejšnje štetje lahko domnevamo da je velika večina le teh bila Slovencev.
Čeprav samega ozemlja Prekmurja, prva svetovna vojna ni prizadela v taki meri kot zahodnega dela Slovenije, so vseeno prebivalci Prekmurja občutili vso silo velike vojne. Tudi možje iz Pečarovcev so ostali na mnogi evropskih bojiščih, vse od Uzbekistana, Rusije, Poljske, Ukrajine, Bukovine, Galicije do Slovenije in Italije. Čeprav končne številke žrtev niso in ne bodo nikoli poznane, je v prvi svetovni vojni dalo svoje življenje 30 pečarovskih fantov in mož. Najmlajši med njimi so šteli komaj 18 let. Če k tej številki prištejemo še vse iz okrožja Pečarovci pridemo do številke 51.
Posredno pa je škodo v 1. svetovni vojni utrpela tudi župnijska cerkev, saj so iz njenega zvonika zaradi vojaških potreb odstranili zvonove. Šele leta 1924 je pečarovskim vernikom, s pomočjo donatorjev iz tujine uspelo ponovno kupiti zvonove, ki so bili svečano umeščeni v zvonik cerkve na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 1924.
V kraju in župniji je med letom 1905 in 1910 deloval kot župnik narodni buditelj Jožef Klekl, kateremu je župnija in župljani očitno prirasla k srcu, saj jim je ob svojem odhodu v pokoj posvetil tudi pesem.
Še danes v neposredni bližini cerkve stoji nekdanja osnovna šola. Prvo šolsko poslopje je kraj dobil leta 1816. Sedanja stavba pa je iz leta 1913. Šola je bila zgrajena s prispevki katoliških prebivalcev, tako da so bili evangeličanski otroci primorani obiskovati šolo v nekaj kilometrov oddaljenih Puconcih. Leta 1922 so tudi evangeličani ustanovili svojo šolo, ki pa jo je oblast štiri leta kasneje zaprla, učence pa prešolala na katoliško šolo. Leta 1931 je bila šola spremenjena v državno narodno šolo in od tega leta so jo nemoteno obiskovali otroci obeh veroizpovedi. Šola je delovala do konca šolskega leta 1973/74, ko se je za prihajajoče šolsko leto vpisal le en učenec. Tako je bila šola ukinjena, otroci pa prešolani v bližnje Moščance.
Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji, je bil kraj Pečarovci vključen v Okrajno glavarstvo Murska Sobota, kasneje pa v Sresko načelstvo Murska Sobota, ki je kot tako delovalo vse do ponovne vzpostavitve madžarske oblasti leta 1941. Po letu 1945 pa se je vrnila pod jugoslovansko oblast. Vas je od leta 1994 vključena v občino Puconci. Po statističnih podatkih štetja prebivalstva iz leta 2020 ima vas 387 prebivalcev.
Ksenija Rojht