Zgodovina

Korenine preteklosti

Korenine pečarovske kulture segajo že stoletja nazaj, izpričano pa vsaj 150 let v obliki cerkvenega petja.

Pred približno sto leti je začel svoje poslanstvo ravnatelja v Pečarovcih Karel Berdon. Položil je temelje sodobnemu kulturnemu udejstvovanju, še posebej po letu 1931, ko je nastala le ena, to je državna šola v kraju.

Splošno razgledanost je omogočila šolska knjižnica, prirejali so kuharske tečaje in proslave. Leta 1940 so uprizorili dramo Henrik – gobavi vitez, leto kasneje pa Dve nevesti.

Zaradi okupacije je delovanje za nekaj časa zamrlo. Nov zagon se je začel že leta 1946, tudi ob pomoči župnika Janeza Bejeka. 1946. so odigrali Finžgarjevega Divjega lovca, nato Verigo, Domna in še druge. Igre so uprizarjali na prostem, na hribu pod farovžem (farofom) pod cerkvijo sv. Sebeščana, z njimi so tudi gostovali.

V šolskem letu 1952/53 so ustanovili JZUD, ki je imel čez 100 članov. Ukvarjali so se z dramsko dejavnostjo, petjem, deloval pa je tudi šahovski krožek. Veliko so tudi brali, kar je omogočala ljudska knjižnica, dodatna znanja pa so pridobivali na različnih predavanjih.

Rojstvo društva

Korenine preteklih let so pustile globoko sled v ljudeh, ki so spomine prenašali na mladi rod.

Ta je želel, da zgodbe uspešnih pečarovskih kulturnikov izpred 30 let ponovno oživijo – da oživi gledališče na prostem, torej na trati; da se razvija večglasno ljudsko petje, da se dediščina – predvsem sejem topla prouška – ohrani in se mu vrne prejšnja prepoznavnost.

To so bile sanje zanesenjakov. Na pobudo Jožefa Rituperja smo jih začeli poleti 1977 uresničevati.

Pravi razlog je bil pravzaprav v prijavi na zelo znan slovenski radijski kviz Spoznavajmo svet in domovino. Brez društva prijava in organizacija kviza v vasi ni bila možna. Zato smo na jesen istega leta pripravili občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen Jožef Rituper, sekretarka je postala Helena Hajdinjak in blagajnik Aleksander Sever.

Potrdili smo statut in smernice ter program dela. Nekaj več dilem je bilo okrog imena novega društva. Na koncu smo potrdili predlog, da društvo poimenujemo Kulturno umetniško društvo Matej Bor. Zakaj Matej Bor? Ker smo v Pečarovcih poznali partizana z imenom Bor, ki so ga ob koncu druge svetovne vojne zdravili pri družini Huber. Domačini so veliko tvegali, saj bi bili z odkritjem ranjenca kaznovani s smrtjo. Obstajal pa je še en Bor – to je partizanski pesnik Matej Bor. Obje smo združili v enotno ime.

3. decembra 1977 je Upravna enota Murska Sobota potrdila obstoj novega društva.

Nato smo začeli z delom.

Jožef Rituper

Novo rojstvo

Po daljšem organizacijskem mirovanju društva (ves ta čas so se dogajale kulturne, turistične in športne prireditve) je bilo potrebno ponovno oživiti organizacijsko strukturo, tudi zaradi zakonodaje.

Pobudnik ureditve pravnega statusa društva je bil Karel Žekš, ki je s posebnim vabilom, v katerem je opisal videnje delovanja in smernice razvoja, povabil krajane Pečarovcev na občni zbor, ki je bil izveden 1. marca 1997.

Zbora se je udeležilo skoraj 40 oseb. Izvoljen je bil nov upravni odbor. Predsednik je postal Karel Žekš, tajnica Slavica Celec, blagajnik pa Jože Horvat. Zbor je sprejel tudi spremenjeni statut društva in v njem začrtal, da bo delovanje poleg kulture usmerjeno tudi v turizem in šport. Prav zaradi teh sprememb je bil sprejet tudi sklep, da se Kulturno umetniško društvo Matej Bor Pečarovci preimenuje v Turistično kulturno športno društvo Pečarovci. Dejavnost se je v naslednjih letih širila še na druga področja – predvsem etnografijo in ohranjanje ljudskega izročila, pa tudi v tekmovalni šport, ustanovitev sekcij in prireditve, ki so sčasoma postale tradicionalne.

V teh letih je v upravnem in nadzornem odboru ter disciplinski komisiji delovalo veliko ljudi – sicer bi bilo vredno zapisati vsa imena, ker si to zaslužijo, a bi bil zapis predolg. Vodenje društva je 2008 prevzel Jožef Rituper.

Delovanje društva je bilo v teh letih usmerjeno v

· izvajanje kulturnih, turističnih in rekreativnih športnih prireditev,

· izobraževanje članov društva,

· urejanje in promocijo kraja,

· sodelovanje s PGD in KMN Pečarovci, Občino Puconci, ZKTD Občine Puconci ter društvi v regiji, s ŠZ Puconci, PTZ, TZS, ZKD Prekmurja, Krajinskim parkom Goričko in projektno skupino LAS,

· delovanje društva smo usmerjali s sejami upravnega odbora,

· o delovanju društva smo člane in lokalno skupnost obveščali preko javnih medijev – javljanja preko Murskega vala, objave v Malem rijtarju, objave člankov v Vestniku ter Občanu; izdajali pa smo tudi lastno promocijsko gradivo Obveščevalec,

· spletna stran društva.

Promocije:

· sodelujemo na sejmih Turizem in prosti čas v Ljubljani in na AGRI v Gornji Radgoni

· na igrah Trideželnega parka, igre KS Mačkovci

· sodelovanje pri izvedbah rekreativnega maratona občine Puconci

· na osrednjih prireditvah ZKTD Občine Puconci

· na javnih vajah JSKD

Izobraževanja:

· strokovne ekskurzije

Prireditve – KULTURA:

· Materam in ženam v pozdrav

· tradicionalna prireditev s kresovanjem in ognjemetom ob 1. maju

· festival skečev PREFRIGANI ZGREBAŠ

· tradicionalni koncert pevcev društva NA PRAGU GORIČKEGA

Prireditve – TURIZEM in REKREACIJA:

· Pohod okoli Sebeščana, Pohod po Pečarovcih, Pohod po stari romarski potaj od Sebeščana h Grade, pohod Idemo k Sveti Trojici

· sejem TOPLA PROUŠKA

· vaške igre v Pečarovcih

· razstava Ges mon najvekše, najvekšo (VGD Pečarovci)

Prireditve – REKREATIVNI ŠPORT:

· smučarska tekmovanja (slalom, veleslalom, skoki)

· Pečarovski tek – Pomurski pokal v rekreativnih tekih

Ohranjanje ljudskega izročila:

· fašanek po pečörofsko

· miklavževanje

· obujanje lanenarstva

Ves čas smo skrbeli za urejanje okolja in prepoznavnost vasi. Pomagali smo pri vzdrževanju vaško-gasilskega doma, izboljševali tehnične zmožnosti za prireditve (kulise, ozvočenje, gledališki stoli, reflektorji), spodbujali izobraževanje in strokovno rast vodij sekcij. Razvili smo blagovno znamko ZGREBAŠ in se prijavili na LAS projekt Zgodba dugoga piskra.

Karel Žekš in Jožef Rituper