PEČAROVCI

DSC_6639.JPG

Leta 1929 sta bila skupaj sprejeta zakon o narodnih šolah in zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije s čemer je bilo podržavljeno prvotno liberalno društvo Sokol. Takrat so tudi  Pečarovci dobili svojo sokolsko četo katere člane so pridobivali domači učitelji preko različnih družabnosti, predvsem telovadbe in gledaliških iger. Četa  je bila podlaga ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva. Začetki delovanja gasilskega društva v Pečarovcih so povezani z delovanjem ravnatelja pečarovske osnovne šole Karla Berdona. Njegovo petindvajsetletno ravnateljevanje (1919-1944) je bilo povezano z ustanovitvijo kmečke posojilnice leta 1926, sokolske čete leta 1930 in gasilskega društva leta 1931.
Organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Karel Berdon, Janez Šooš in Janez Zelko je ustanovni zbor  gasilskega društva sklical  18. maja 1931 v osnovni šoli udeležilo pa se ga je 23 povabljenih domačinov. Podpisali so pristopne izjave in se »zaobljubili«, da bodo spoštovali in se ravnali po Pravilih gasilske organizacije, ki jih je izdala Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Za načelnika društva je bil izvoljen Janez Šooš.
Ob ustanovitvi je društvo od krajevni oblasti dobilo v uporabo dvokolno ročno brizgalno, ki je bila nabavljena že v zgodnjih devtdesetih letih 19. stoletja. Društvo se je zaradi nesoglasij  leta 1933 začasno razšlo, vendar se je že naslednje leto s kar 41 člani ponovno organiziralo. Načelnik je postal Karel Berdon. V skladu z novim zakonom se je preimenovalo v Prostovoljno gasilsko četo Pečarovci, se včlanilo v gasilsko župo v Murski Soboti in postalo član Gasilske zajednice dravske banovine. Leta 1937 je bil za načelnika izvoljen Štefan Zelko, društvo pa je vse do vojne povečevalo svoje članstvo.
Med vojno ga je vodil Karel Zelko, delovalo pa je po madžarskih gasilskih predpisih. Le- ti so bili prilagojeni vojnim razmeram tako da je imelo društvo posebno veteransko organizacijo letnikov 1888- 1900 in organizacijo mladincev letnikov 1923-1927 ali »levente«. Slednji so predstavljali obvezno predvojaško organizacijo in  so poleg ostalih veščin morali obvladati tudi gasilske veščine.Karel Zelko je ostal predsednik tudi po vojni, njegova funkcija pa je bila potrjena na občnem zboru leta 1946.Leta 1947 je društvo nabavilo še eno štirikolno ročno brizgalno, soboško poveljstvo pa mu je dodelilo 60 m tlačnih cevi.
Leta 1948 je izšel Zakon o gasilstvu Ljudske republike Slovenije, pečarovsko društvo je registriralo nova pravila  in leta 1953 na občnem zboru izbralo za predsednika Aladarja Gorzo. Istega leta je bila ustanovljena tudi ženska desetina.
Zaradi neustreznih prostorov za shranjevanje gasilskega orodja in potreb gasilcev in krajanov po prostoru za shajanja in prireditve so leta 1954 pričeli graditi vaško- gasilski dom. Gradnja je z različnimi fazami trajala vse do leta 1968. Leta 1954 je postal predsednik društva Karel Sever, leta 1958 pa ga je nasledil Jožef Sever.
V šestdesetih in sedemdesetih letih se je društvo posodobilo z novimi motornimi brizgalnama, leta 1986 pa je bilo nabavljeno orodno gasilsko vozilo TAM 80 T5. Predsednik društva je bil od leta 1978 Jože Krpič, ki ga je v začetku dvetedesetih let nasledil Karel Žekš. Prostovoljno gasilsko društvo Pečarovci skozi devetdeseta leta vse do danes  skrbi za svoj tehnični razvoj, za izobraževanje svojega članstva in njegovo nenehno pomlajevanje  ter poleg gasilske dejavnosti s svojimi akcijami in prireditvami predstavlja gibalo družabnega življenja kraja. Skozi desetletja  je  združevalo preko 160 članov, ki so skrbeli za vzoren sistem protipožarne zaščite in gasilske obrambe.

Pokrajinski muzej Murska Sobota